Odločitvena tabela po širini reže.
| Reža | Ali kitati | S čim | Opozorilo |
|---|---|---|---|
| Do 1 mm, med lamelami | da | vodni kit in brusni prah istega lesa | standardni del brušenja |
| 1–3 mm, stabilna | praviloma da | vodni kit z brusnim prahom, po potrebi v dveh nanosih | preveriti, ali je reža sezonska |
| 3–5 mm | previdno | reaktivna masa (PU, epoksi) ali lesni vložek | trdi vodni kit tu pogosto odpove |
| Nad 5 mm | trdi kit ne | lesni vložek (letvica, izrezan trak) | edina trajna rešitev |
| Sezonska (pozimi odprta, poleti zaprta) | ne | najprej urediti vlago v prostoru | kitanje zaklene gibanje |
| Robna dilatacija ob steni | nikoli | letev ali elastična masa | trdi kit povzroči dvig poda |
| Ob pragu, cevi, stebru | ne s trdim kitom | elastična masa ali rozeta | isto |
| Široka reža v starem ladijskem podu | odvisno | lesen vložek ali elastična vrvica | pogosto boljše pustiti |
Ni »s čim«, ampak »ali sploh«.
Reže so pogosto informacija, ne napaka. Povejo vam, v kakšni klimi živi vaš pod.
Les se s spremembo vlažnosti razteza prečno na vlakna. Pri hrastu pomeni sprememba relativne vlage iz 60 % na 30 % vidno skrčenje — pri deski širine 12 cm gre lahko za skoraj milimeter, kar se sešteje čez sobo v več milimetrov skupne odprtine.
Če se reže spomladi zaprejo, kitanje ni rešitev — je vzrok za prihodnjo škodo. Ko se les poleti razširi, kit nima kam. Sprosti se z razpoko, izpadom ali v hujših primerih s pritiskom, ki dvigne pod. Namesto tega uravnavajte relativno vlago v prostoru na 40–60 %; vlažilnik pozimi je cenejši in učinkovitejši od kitanja.
Kdaj reže pomenijo večjo težavo
- Nenadoma nastale široke reže — prehitro sušenje, novo ogrevanje, prenizka vlaga
- Reže samo v enem delu prostora — lokalen vir toplote ali vlage
- Reže in dvignjeni robovi — vlaga od spodaj
- Reže in ropotanje — element se je zrahljal, glej ropotanje parketa
- Reže pri gotovem parketu s klik-sistemom — razmik spojev, ne krčenje lesa; pri talnem gretju so sezonske reže pravilo, ne napaka
V teh primerih je kitanje kozmetika nad nerešeno težavo.
Vrste mas in kaj katera zmore.
Vodni kit z brusnim prahom
Fina brusna moka istega lesa se vmeša v vezivo na vodni osnovi in zmes se z gladilko vtre v reže. Prednost je, da se barvno odlično prilagodi, ker je prah iz istega poda. Proizvajalci ga praviloma priporočajo za reže do pribl. 5 mm, praktično pa najbolje deluje pod 3 mm. Sušenje je hitro, praviloma 20–60 minut do brušenja, odvisno od globine in klime.
Elastična fugirna masa
Za robne in priključne reže, kjer je gibanje pričakovano. Dobavlja se v kartušah in v več barvnih odtenkih, tako da se reža optično približa barvi poda. Uporablja se ob stenah, ob pragovih, okoli cevi, na prehodu k drugi talni oblogi in pri velikih sezonskih režah starega poda. Ne uporablja se kot nadomestek za kit med lamelami po celi površini.
Slabo se veže na les, s časom porumeni in prepreči oprijem laka na robu. Masa mora biti izrecno deklarirana za lesena tla.
Reaktivne mase (PU, epoksi)
Za širše reže in za mesta, kjer je potrebna trdnost. Ne krčijo se toliko kot vodne mase in bolje polnijo globino. Slabost je, da je barvno usklajevanje težje, pri lakiranju in oljenju pa se lahko odzovejo drugače kot les.
Lesni vložki
Za reže nad pribl. 5 mm je to edina trajna rešitev. Reža se s posebnim orodjem očisti in poravna, nato se vanjo vlepi letvica iz istega lesa, ki se zbrusi v ravnino. Les se obnaša kot les, barvno se ujema in pri prihodnjem brušenju se obnaša enako kot pod. Slabost je, da je delovno intenzivno in zato dražje; obračunava se po tekočem metru. Pri starih ladijskih podovih in zgodovinskem parketu je to standardna restavratorska metoda.
Mešanica brusnega prahu in lepila je pogosto napačna.
Nasvet z DIY-forumov se glasi: zmešaj brusni prah z lesnim lepilom in zapolni reže. Na videz deluje, ker je poceni, se barvno ujema z lesom in v trenutku nanosa izgleda dobro.
- Brusni prah je večinoma čelni les. Vpija barvo in premaz povsem drugače kot vidna, vzdolžna površina desk. Rezultat so po lakiranju temnejše črte na mestu vsake fuge.
- Lepilo zapre površino. Kjer se je lepilo razmazalo preko roba reže, lak ali olje ne prodre enako. Nastanejo bledi ali svetlejši obrisi ob fugah.
- PVA ne sprejme lužila. Če nameravate barvati, bo rezultat bledo rumenkast.
- Ni elastično. Pri sezonskem gibanju razpoka enako kot vsak trd kit.
Kdaj je vseeno smiselno: pri majhnih točkovnih zapolnitvah, na primer grče ali luknjice po žeblju, na tleh, ki se ne bodo lužila — in kadar je pripravljena z vezivom za ta namen, ne z navadnim mizarskim lepilom. Profesionalni sistemi rešujejo isto idejo bolje: vezivo je narejeno tako, da sprejme premaz podobno kot les.
Polno kitanje celotne površine.
Nekateri izvajalci po prvem brusnem prehodu s široko gladilko premažejo celotno površino in tako naenkrat zapolnijo vse fuge in mikropoškodbe. Prednost je hitrost in zelo enotna površina po brušenju.
V prostorih z izrazitim sezonskim nihanjem vlage se lahko polno kitanje v enem letu razpoči na velikem delu površine. Ostane drobirje v režah in površina, ki izgubi videz, zaradi katerega je bila narejena.
Polno kitanje ima smisel pri stabilnih tleh v klimatsko urejenem prostoru. Pri starem podu v hiši z veliko nihanja vlage je bolj smiselno selektivno kitanje samo tam, kjer je potrebno, in sprijaznjenje z nekaj vidnimi fugami. Fuge v starem parketu niso napaka — so del njegove starosti.
Kje v postopku brušenja se kita.
- Grobi brus (36–50) — odstranitev starega premaza in izravnava
- Vmesni brus (60–80) — po tem nastane dovolj kakovosten brusni prah za mešanje
- Kitanje
- Sušenje kita
- Fini brus (100–120) — odstrani presežek kita s površine
- Zaključna obdelava
Če se kita prezgodaj, je prah pregrob in fuga ostane groba. Če se kita prepozno, zaključni brus ne odstrani presežka in ostanejo »oblaki« kita na površini desk. Celotno zaporedje brušenja je opisano v vodniku sanacija masivnega parketa, cene posameznih faz pa v ceniku brušenja.
Kit se v olju obnaša drugače kot v laku in nekatere mase po oljenju izrazito potemnijo. Zato se pri oljenih tleh vedno naredi testno mesto, preden se kita cela površina. Več v vodniku sanacija oljenega parketa.
Zakaj so fuge po lakiranju vidne.
| Vzrok | Kaj se zgodi |
|---|---|
| Kit vpija drugače kot les | fuga izgleda temnejša ali svetlejša |
| Vodni lak dvigne vlakna ob robu | fuga postane bolj vidna |
| Kit se je posušil in rahlo skrčil | nastane plitva vdolbina, ki lovi svetlobo |
| Presežek kita ni bil odbrušen | »oblaki« ob fugah |
| Kit ni bil dovolj suh | pod lakom ostane mehak, kasneje izpade |
| Pigmentirano olje | kit sprejme pigment drugače |
Preventiva: testno mesto pribl. 30 × 30 cm z izbranim kitom in izbranim zaključnim premazom, preden se izvede celota. To vzame eno uro in prihrani ponovno brušenje. Kateri zaključek izbrati, primerja vodnik lak za parket.
Napake, ki se ponavljajo.
- Kitanje sezonskih rež. Razpoka ali dvigne pod.
- Zapolnjevanje robne dilatacije. Najhujša med njimi — pod nima kam.
- Silikon iz trgovine namesto mase za lesena tla. Porumeni in prepreči oprijem laka.
- Kitanje pred stabilizacijo ropotajočih elementov. Kit razpoka na gibajočih se fugah.
- Mizarsko PVA lepilo z brusnim prahom. Temne črte po lakiranju.
- Kitanje prevelikih rež s trdo maso. Izpade v prvem letu.
- Nepravilno zaporedje — kitanje po zadnjem brusu.
- Prehitro brušenje kita. Maže se in zapolni pore lesa.
- Preskočeno testno mesto, posebej pri olju in pigmentih.
- Preveč vode v mešanici. Kit se skrči in v fugi nastane vdolbina.
- Kitanje pri gotovem parketu s fazeto. V-fuga je oblikovni element, ne napaka.
- Kitanje plavajočega poda. Pod mora ostati gibljiv.
- Kitanje vlažnega parketa. Ko se les posuši, se fuga razširi in kit izpade.
Cena kitanja.
Spodnje postavke so ocene za slovenski trg v letu 2026 in niso ponudba.
| Postavka | Okvir |
|---|---|
| Osnovno kitanje fug | pri večini izvajalcev vključeno v ceno brušenja in lakiranja |
| Polno kitanje površine (trowel fill) | doplačilo, praviloma nekaj €/m² |
| Elastično fugiranje robov | po tekočem metru |
| Lesni vložki v široke reže | po tekočem metru, najdražja postavka |
| Testno mesto | praviloma brez doplačila pri naročenem delu |
To je najpogostejši razlog za razliko med na videz podobnimi ponudbami za brušenje.
Kdaj poklicati mojstra.
Sami zmorete: točkovno popravilo grče ali luknjice s trdim voskom na stabilnih tleh.
- kadar reže presegajo pribl. 3 mm
- kadar so reže nastale nenadoma
- kadar so tla vlažna ali je bila vodna škoda
- pri sezonskih režah — najprej diagnoza klime, ne kitanje
- pri talnem gretju
- pred lužilom ali pigmentiranim oljem
- pri zgodovinskem parketu in ladijskem podu, kjer so smiselni lesni vložki
- kadar tla poleg rež tudi ropotajo
Kitanje parketa v kratkih odgovorih.
Ali se morajo reže med parketom vedno zapolniti?
Ne. Pri stabilnih ozkih fugah je to standardni del brušenja, pri sezonskih ali širokih režah pa lahko škoduje. Odloča se glede na širino, stabilnost in klimo prostora.
Kako velika reža se sme še kititi s trdim kitom?
Praviloma do pribl. 3 mm, proizvajalci navajajo zgornjo mejo okoli 5 mm. Nad tem so lesni vložki trajnejša rešitev.
Zakaj se je kit izbil že prvo zimo?
Ker se reža sezonsko odpira in zapira. Trda masa tega gibanja ne prenese. Rešitev ni trši kit, ampak urejena vlažnost prostora ali elastična rešitev.
Ali lahko kitam sam z lepilom in brusnim prahom?
Tehnično da, a po lakiranju bodo fuge praviloma temnejše in vidnejše kot pri profesionalni masi. Pri tleh, ki jih boste lužili, tega ne priporočamo.
Zakaj mojster odsvetuje kitanje mojega starega parketa?
Verjetno je ocenil, da so reže sezonske ali prevelike za trdo maso. To je poštena ocena; alternativa so lesni vložki ali sprijaznjenje s fugami, ki so del videza starega poda.
Ali se kita tudi pri oljenju?
Da, a z večjo previdnostjo. Nekatere mase pod oljem potemnijo, zato je testno mesto pred izvedbo obvezno.
Zadnja posodobitev: